Veliko naših stanovalcev je v svojem domačem okolju obdelovalo vrtičke in vzgajalo rastline. Zaradi starosti in gibalnih omejitev danes ne zmorejo več obdelovati talnih vrtov. Visoke grede, primerne višine, jim to omogočajo.

Hortikulturna terapija je metoda, ki pomaga doseči boljše počutje z aktivnostjo v naravi in z naravo. Je namensko gojenje rastlin in urejanje vrtov, da posameznik s tovrstno dejavnostjo ohranja duševno in telesno zdravje, krepi zaznavne sposobnosti, fino motoriko, koordinacijo ob vsem tem pa je še telesno aktiven. Hkrati nudi sprostitev, užitek ter človeku daje občutek in zadovoljstvo, da je nekaj koristnega naredil in tako vpliva na njegovo duhovno rast. S pomočjo tovrstne terapije se sprostimo, lažje premagamo stres, izboljšamo fizično počutje, spomin, okrepimo socialne stike in pridobimo nova znanja.

Z znanstvenimi dokazi je potrjeno, da so starejši s pomočjo hortikulture ohranjali svojo psihofizično zmogljivost in socialne veščine ter ostajali dlje časa samostojni pri opravljanju dnevnih aktivnostih (Pihler, 2013).

 

V okviru projekta smo pridobili visoke grede in tako v proces dela aktivno vključujemo čim več stanovalcev. Vključujemo tudi stanovalce, ki so vezani na invalidski voziček, saj s spremljanjem okolice dosegajo pomembne in pozitivne spremembe v svojem psihofizičnem počutju, hkrati pa uživajo v senzoričnem parku, ki spodbudi vsa čutila.

V visokih gredah imamo posajene jagode, solato, paradižnik, blitvo, zelje, cvetačo, radič ter različna zelišča in dišavnice. V parku doma pa drevesa različnih sort: slive, češnje, višnje, hruške, različne vrste jablan ter oreh za pripravo okusne potice. Del parka je namenjen nizkemu grmičevju kot so: ameriške borovnice, aronija, rdeči in črni ribez. Vsi plodovi dobro zorijo in pod spretnimi prsti naših stanovalcev dobro uspevajo, nudijo okusen obrok za malico ter služijo za pripravo marmelad, džemov, sokov, kompotov, čajev, ki jih shranimo za sladkanje v zimskih mesecih.